Ste že kdaj opazili, da se vam ob stresu ali tesnobi želodec dobesedno krči?
To ni le poetična prispodoba, temveč neposreden dokaz za obstoj osi črevesje-možgani, poroča .
V našem prebavnem traktu živi na bilijone bakterij, katerih zbirko znanstveniki imenujejo mikrobiom, ti drobni prebivalci pa imajo na naše duševno stanje primerljiv učinek kot močna zdravila. Približno 90 odstotkov serotonina, znanega kot “hormon sreče”, se proizvaja v celicah črevesja.
Pixabay
Za njegovo sintezo so potrebna določena hranila, ki jih dobimo s hrano. Slabo, monotono prehranjevanje, revno z vlakninami, a bogato z ultra predelanimi živili, bakterije prikrajša za surovine in povzroči neravnovesje.
Posledica se lahko kaže kot apatija, povečana tesnoba ali razdražljivost. Pro-vnetna živila, kot so sladkor, transmaščobe in presežek rafiniranih ogljikovih hidratov, lahko vzdržujejo stanje kroničnega, počasnega vnetja v črevesju.
To vnetje pa lahko poruši prepustnost črevesne pregrade (t. i. sindrom prepustnega črevesja) in sproži kaskado imunskih odzivov, ki negativno vplivajo na živčni sistem. Po drugi strani pa prebiotične vlaknine (najdemo jih v čebuli, česnu, špargljih, topinamburju) služijo kot hrana za koristne bakterije.
Fermentirana živila – kislo zelje, kimči, naravni jogurt, kombuča – v črevesju zagotavljajo žive probiotične kulture. Takšna prehrana spodbuja raznolik mikrobiom, kar je povezano s stabilnejšim čustvenim ozadjem in celo manjšim tveganjem za depresijo.
Povezava deluje tudi v nasprotni smeri: kronični stres, pomanjkanje spanja in negativna čustva spremenijo črevesno gibljivost in sestavo želodčnega soka ter tako ustvarijo neugodne pogoje za koristne bakterije. Gre za začaran krog: slabo razpoloženje poslabša prebavo, slaba prebava pa poslabša razpoloženje. Prekinemo ga lahko, če delujemo na obeh koncih te osi.
Strokovnjaki s področja psihonevroimunologije svetujejo, da k vprašanjem duševnega zdravja pristopite celostno. Včasih delo s psihoterapevtom ne prinese popolnega olajšanja prav zato, ker je prezrta fiziološka komponenta – stanje črevesja.
Prilagoditev prehrane, vključitev fermentiranih živil in vlaknin v prehrano je lahko pomemben dodatek k tradicionalnim metodam. Postopno spreminjanje moje prehrane v smeri polnovrednih, nepredelanih živil je bilo za moje razpoloženje bolj koristno kot kar koli drugega.
Črevesje ni le cev za prebavo, temveč naši drugi možgani, ki jim je vredno prisluhniti. To, kar damo na krožnik, je morda najbolj naraven in učinkovit način za vplivanje na duševno jasnost in notranji mir, ne da bi se zatekali k skrajnim ukrepom.
Skrb za mikrobiom se izkaže kot skrb za samega sebe v polnem pomenu besede.
Preberite tudi
- Zakaj potrebujemo vadbo za moč: skriti bonusi poleg razbremenilnih mišic
- Kolikokrat na dan morate jesti: zakaj trije obroki niso zakon za vsakogar